WebLife

Slabovidnost

20 komentarjev 9.01.2008 15:34 martyna

Sama sem slabovidna od svojega 4. leta. Začela sem z dioptrijo -0,75 na levo in -0,25 na desno oko, torej sem slabše vidila na daleč. Dioptrija je rasla in rasla, vsako leto bolj. Največji skok je bil, ko sem imela 10 let, ko mi je dioptrija skočila iz -1,50 na -3,00 in -1,75 na -3,75. Spomnim se pregleda pri okulistu, dali so mi neke kapljice 3x na 10 minut, da so spočili oko in pregled ponovili, pa razlike ni bilo . Takrat se mi je zdelo uu, 10 jih imam pa toliko dioptrije . Danes se mi zdi smešno, če s kom govorim o tem, koliko dioptrije ima, pa reče: “Jaz imam ful, ziher nimaš več kot jaz.” Vprašam koliko ima, pa reče -2,50 ali pa -3,00. Jaz sem v 12 letih namreč prilezla do -8,50 in se mi pač zdi smešno, če nekdo z dioptrijo 2,50 misli, da blazno slabo vidi :D. Včasih me je živciralo, ko je kdo vprašal, koliko dioptrije imam in ko sem povedala, je 30cm od mojega obraza debilno pokazal 3 prste in vprašal: “KOK PRSTOV VIDŠ???” Najbrž v pričakovanju, da bom rekla: “Ej, nobenga, a sploh kažeš prste?” Ne pretiravat, kljub dioptriji še vedno vidim, če se proti mene pelje traktor. Najprej se je govorilo, da dioptrija raste nekje do 15 leta (od 15 do 16 leta se mi je poslabšala skoraj za 2) tako da močno upam, da se misli počasi ustaviti. Čeprav sem zdaj slišala tudi, da se lahko veča do 25 leta. Sicer pa zanesljivih podatkov o tem najbrž ni.

(more…)

Megla, megla…in fotke

5 komentarjev 3.01.2008 17:40 martyna

A smo res tako nizko da mora ves cajt biti megla…v vseh 12 dneh praznikov smo doživeli dan in pol sonca. Tistega celega sem zamudila, pri tistem polovičnem pa sem bila prepozna - za fotke z jasnim vremenom . Pa sem se morala zadovoljiti z meglo in oblaki. No, nekaj fotk je vseeno uspelo. (Mene, zavito v šal lahko pogledate na njegovem blogu, nekatere spodaj, vse ostale pa na podstrani fotografija)
A dežuje, a sneži, a je pač cesta kar od niča mokra pa tudi ne moreš vedet, pa čeprav stojiš podmilim nebom. Pol se pa peljem 10min ven iz Kranja, je pa sonce . Med počitnicami sem ugotavljala, da kadar je tu megla…je na Krvavcu sončno. In kadar je tu sončno, je gor oblačno. Tako da bo treba izbrati en kranjsko-meglen dan in se spokat smučat, na to čakam že od novembra dalje. Če bo le Blaž še hotel z mano, po nesreči . Hočem še mal počitnic . Ob 6h vstajat mi ni fajn.

Moja klavirska zgodovina :)

4 komentarji 29.12.2007 12:24 martyna

Začela se je, ko sem imela 4 leta in je nekje po 13. letu precej zamrla . 6 let sem ga igrala. Še bi ga, če me ne bi spremljala še teorija. Teorije pa res nisem marala. Ne spomnim se, kako je vse to takrat izgledalo, ampak vem, da sem brez teorije lahko s klavirjem nadaljevala samo še eno leto, potem pa čao . Pač tiste ritmične vaje ta-te ta-te-ti-fi udarjanje s svinčnikom po mizi, petje do-re-mi-fa-so-la-ti-do in branje not c mali - veliki F- cis - fis - mali fis in podobne zadeve mi niso ležale, res se mi ni dalo doma učit še tega . Vseeno sem imela teorijo vedno 5, tiste 4 leta, ki sem jo obiskovala. No, najprej sem ga igrala nekajkrat na teden, potem 1x na mesec, po tem 1x na 3 mesece, 1x na pol leta…sedaj morda 1x na leto. In bolj malo znam (Elizo, pa tisto balado, ki vedno pozabim naslov, ampak ki jo zna vsak pianist…to še znam, pa še to mi kdaj udie iz glave…). No, po kakšnih 2 letih prekinitve klavirja, sem v roke vzela kitaro. Najprej eno staro klasično, za učit je bila dobra. Naučila sem se akorde, zelo vztrajno. Potem sem si z birmanskim denarjem kupila akustično, in špilala. Velikokrat sva se dobili s prijateljico in skupaj igrali in peli . Parkrat je kitara prišla prav na kakšnih zabavah, na končnem izletu v 8. razredu, na valeti… Potem je prišlo moje rockersko obdobje, in kupila sem si štromarco. Za štromarco pa je prišel še feršterker, najprej en manjši, kasneje sem za rabljenega odštela 250€, kar je bilo za tak feršterker zelo poceni. Fender, kitara pa Ibanez, črna. Bolj švoh je, ampak za doma in za na vaje špilat je ok. Čez nekaj časa sem pristala v bandu Sinergija, kjer sem še danes, čeprav nismo preveč pridni in že nekaj časa nismo imeli vaj . Sem pa z njimi doživela 2 nastopa. Še celo do petja so me pripravili . Zelo rada pojem, posluh imam, moj glas pa mi ni preveč všeč. No, zadnjič sem spet sedla za klavir, vendar ne zaradi igranja, pač pa s fotoaparatom .

100%

Kako pa dnevi pred prazniki izgledajo v šolskih klopeh?

5 komentarjev 26.12.2007 12:09 martyna

Na Gimnaziji Kranj - praznično . Moram priznat, da skoraj ni bilo prfoksa, ki bi zadnja dva dneva poskušal zamoriti prazično vzdušje. Pri večini ur smo dokončali, kar je bilo šolskega za dokončati (v zvezi s snovjo, domačimi nalogami…), nato pa smo peli (kakšen posluh imamo ter kakšne profesionalne backvokale vključujemo, lahko slišite spodaj ). Tiste tipične zimske: Bela snežinka, Silvestrski poljub, Zapadel je prvi sneg… Z enim od profesorjev smo prejšnji dan v hecu nekaj stavili in je rekel: “Dolžni ste mi gajbo pira.” Seveda ni mislil resno. Kupili smo mu torej gajbo pira, dodali pa smo prazno ovojnico (ker voščilnice že 2 leti zapored prej ni sprejel). Njegove besede ob vstopu v razred so bile: “Kako naj vam nežno povem…jst Union pijem…” Poteka te ure zaradi cenzure in varnostnih razlogov ne bom opisovala, tudi posnetki so rezani ven. Razredničarko (našo profesorico za slovenščino) smo peljali na Brione na tortico, ker je imela rojstni dan. Kupili smo ji rožico in liter kvalitetnega vina. S tem smo dosegli to, da v petek nismo pisali testa, pa še fajn smo se imeli . Pa še dobili smo nekaj + točk pri njej .

Utrinki pevskega četrtka
(V glavni vlogi pevcev Jure P. in Vili K.)
[googlevideo]-7782139853204017003&hl=en-GB[/googlevideo]
Sorči za kvaliteto, mobitel…

Kadar ima hudič mlade…

6 komentarjev 21.12.2007 20:26 martyna

…nima samo enega. Včeraj sem polna dobre volje (ker smo imeli samo 1 uro pouka, pa še to smo peli…ostalo smo si ali sami vzeli frej ali pa so nam frej dali prfoksi) prišla domov. Prva novica, ki me je pričakala, je bila, da se je oče zaletel. Avto totalka, na srečo je bil on cel. Grem na kosilo in telefon pustim na mizi v sobi. Ko se vrnem, vidim precej neodgovorjenih klicov od dveh Blaževih sošolcev. Včeraj si je namreč vzel frej in šel z dvema sošolcema smučat na Krvavec. Naj za uvodni podatek povem, da je bil včeraj četrtek, v sredo pa je rekel, da bo šel kupit čelado, pa si je potem premislil, v smislu: bom šel pa drug teden. No, vidim sms od enega od sošolcev: Takoj poklič, za Blaža gre! Itak sem takoj vedla da je nekaj narobe, čeprav sem močno upala, da me zajebavajo. Pokličemo, in sošolec vse tako grozno prikaže ja, Blaž je padel, čist krvav obraz je imel, na urgenco so ga odpelal itd…. Prva stvar, ki je bila, so bile solze, nisem bila sposobna govort, na srečo je bil v bližini oče, da je vzel telefon in se on menil naprej. No potem sem čakala in čakala da bom kaj izvedala, o vseh vmesnih klicih, paniki in in opisovanjih padca, ki se ga Blaž sam sploh ne spomni, ne bom pisala, o svojem razpoloženju včeraj zvečer ter o “nadvse kvalitetnem” spancu pa sploh ne. Danes sem bila pri njem v kliničnem centru in moram priznati, da ni tako hudo kot smo sprva mislili. Poflikan nos ima, ogromno šlivo na uču, par prask pa opornico okol vratu. Pa lažji pretres možganov. Plani za vikend so šli v franže, ampak ok, sam da je Blažek ok, lahko bi se polomil in obležal za cel mesec. Tako bo vsaj silvestrovanje najbrž potekalo po pričakovanjih (upajmo :)).

(more…)

Olympus E-410

19 komentarjev 18.12.2007 20:52 martyna

Pa ga mamo! Ja, privoščili smo si nov fotoaparat, in sicer zrcalno-refleksni Olympus. Začenja se moje spopadanje z zaslonkami, osvetlitvami in ostalimi nastavitvami, ki so pri dslrju pač potrebne za solidno fotko . Navodila in fotoaparat v roke, pa gremo ven…zjutraj, zvečer, ob različnih svetlobah na čim več različnih koncev…pa bo . Žrtev prvih poskusev po 3-urnem čakanju, da se akumulator nafila je bil adventni venček in maček, kaj pa drugega. Ju3 pa naprej .

(more…)

Veseli december

9 komentarjev 4.12.2007 14:45 martyna

Vse te praznične lučke so mi do prave mere sicer všeč, na živce mi gre le, ker jih naštimajo že 1 mesec prej. Zakaj bi imela praznično vzdušje 3. decembra, če pa me do praznikov čaka še 6 kontrolnih Ampak ok, letos so kranj kar okusno okrasili. Nebo iz modrih lučk je čez glavni del Kranja sedaj napeljano že nekaj let zaporedoma, in moram priznat, da izgleda lepo. Letos so povsod obesili ene velike lučkaste bunke, ki sicer ne izgledajo švoh, ampak bi jih lahko razvrstili v nekakšnem redu. Prosto nataknjene lučke na drevesih me niso nikoli posebej fascinirale, kranjska občina, odeta v modro preprogo slepečih lučk, pa tudi ne. Pogrešam drsališče na slovenskem trgu…

Fotke od včerajšnjega večernega sprehoda po Kranju so takšne kot so, saj sem o svojem fotoaparatu že velikokrat pisala. Če krasno sončno vreme in modro nebo nadomesti tema, umetne luči ter megla, ni preveč sposoben narediti kaj pametnega. Pa vendar, nekaj uspelih fotk imate spodaj (mimogrede, slika “modrega neba” je od lani, letos se mi ni posrečilo imet roke toliko pri miru, da na nočnem načinu slikanja ne bi bilo vse spacano).

Tale mi je od vseh nastalih še najbolj všeč, pa tudi Photoshopa niti ni bila deležna veliko.

(more…)

Zimsko spanje

5 komentarjev 1.12.2007 10:43 martyna

Pozimi se ni več tako fino valjati v senci šavja na vrtu, kot poleti. Veliko bolj fino je svoje premražene tačke in prmraženo rit položit na segreto rešetko, pod katero hajca radjator. In potem spat cel dan in se trudit, da izgledaš čim bolj kot mrtev. Gledati “s tabelimi”, pustiti glavo, da prosto visi itd. Ko te zagrabi lakota pa vstaneš in z veliiiikimi očki (mijaaaaav, kako sem ubogi, že dve uri nisem nič jedel, poglejte me, kako sem sestradan, wamp se mi skoraj vleče po tleh) gledati v osebo, ki te bo nahranila in se ji smukati okoli črnih hlač, na katere se kocine dolgodlakega mačka sploh nič ne primejo . Ja, naša 13 let stara mrcina po imenu Bangi

(more…)

November rain

6 komentarjev 10.11.2007 21:24 martyna

Včeraj, danes pa november sun :). Krasen jesenski dan, povrh tega še sobota, ki sem jo prav lepo izkoristila. Ob pol 9 zjutraj sem se na kolesu odmajala na Kokrico, kjer smo se tri babe spravile jahat . Toplo! Razen ponekod je pihalo kot hudir, v zatišju pa je lepo pogrelo. Popoldan sva se Blažem šla premigat svoje riti na klasičen sprehod in po dolgem času vzela s seboj fotoaparat ter naredila nekaj fotk (ker je bilo lepo, jasno vreme… v oblačnem je ta fotkič tako ali tako bolj švoh ). Nekaj uporabnih fotk vidite spodaj (nekaj pa tudi na njegovem blogu). Okoli 4, ko je sonce začelo zahajati, pa se je nevarno približevalo nekaj črnega in izgledalo je, kot da se bo vsak čas uscalo, zato sva se z zmrznjenimi rokami in nosovi spokala domov.

Video utrinek z jahanja (ja, kvaliteta… ):
[googlevideo]4641767233557420714&hl=en-GB[/googlevideo]

Foto:

(more…)

Morske fotke na papirju

10 komentarjev 6.11.2007 18:56 martyna

Spet sem malo v roke vzela svoj zapuščeni svinčnik in blok ter se spravila risat. Na ogled pa postavljam risbi, narisani po fotkah z morja. Meni je Blaževa risbica bolj všeč, sebe sem v faco narisala kot kakšno zumbo, da tega, da si nisem podobna niti malo, sploh ne omenjam . Z risanjem rok sem vedno imela težave, zato sta najini desni roki pač malce pohabljeni. Blaž izgleda, kot bi bil okrog oči malo namazan, ali pa da bi imel azijske prednike, ampak to je samo na risbici . Ne rečem, da moje noge niso tudi v resnici kratke, ampak narisala sem jih malce preveč kratke. Mogoče celo izgleda kot da so malo kosmate . No ja, napakice… Vsekakor bo potrebno še fejst svinčnik skrajšat pred vpisom na študij vizualne komunikacije (oz po domače grafičnega oblikovanja).