WebLife

Kam gre čas…

20.01.2008

Kje je otroško pričakovanje vsakega pomembnejšega dogodka, tedni in meseci, ki so se vlekli, preden sem dočakala…ko se je eno leto zdelo neskončno dolgo? Še 12x grem spat, pa gremo na morje…še 10x…Kaj bom oblekla za praznovanje rojstnega dne, katero kiklico in katero srajčko z rožicami in čipkastim ovratnikom, da bom lepa? Pa katero špangico naj dam v lase, tisto z muckom ali z zajčkom ali z rožico? Koliko smokijev in piškotov mora mamica kupiti, do kdaj bojo lahko pri meni, morda bojo lahko letos do 8h ali celo do 9h? Napisat vabila, jih razdelit… Na kakšne barve papir? Rdeč, bel, moder? Na računalnik ali na roke? Pa v kuverte dat, pa imena gor napisat…To se mi je pletlo po glavi že 3 tedne pred današnjim dnem, kakšnih 10 - 5 let nazaj. Jutri jih dopolnim 17. Pa nimam niti najmanjšega rojstnodnevnega filinga. Zadnja leta je tisto pričakovanje kar šlo. Počutim se kot da sem še vedno v osnovni šoli. Kdaj je čas letel. 2x sem se obrnila, pa je konec prve konference v šoli, še 1x toliko pa bodo poletne počitnice, ki pa itak minejo čisto prehitro. 2 meseca počitnic ufff, kako dolgo se mi je to zdelo včasih. Na morje za 1 teden s starši, polno prostih dni, ko bom lahko spala do 11. Zadnja 2 tedna pa že pričakovanje šole. Lari fari. Kaj pa se dogaja s temi počitnicami zadnji dve, tri leta? Dan odhoda na morje je kar naenkrat tu, čeprav smo še pred kratkim smučali, dan prihoda domov je seveda še bližje in pride še hitreje, avgusta greš malo služit evrote pa je že me septembra čaka četrti letnik. Kar malo se ga bojim, ker vem, kako hitro bo potem vsega konec. Saj sem ravnokar bila fazanka.

Zelo dobro se spomnim filinga iz otroštva, preden smo kam šli…npr. Gardaland je bil pravi spektakel. Nisem dočakat, da bo ati kupil karte, da bomo lahko že šli noter. Ko smo šli, bi šla kar na vse naenkrat… Polno vlakcev, vrtiljakov…proti konca dneva se je že vleklo in bila sem utrujena. Ko sem v Gardaland nazadnje šla s prijatelji, se mi je zdelo, da smo ravno prišli, pa moramo že it. Kar naenkrat je prišel petek in z njim pisel: U madona, ju3 gremo pa v Gardaland! Če pomislim, da je bilo to leto in pol nazaj, sploh ne morem verjet. Letos, ko sva z Blažem šla na morje, še en teden pred odhodom nisva točno vedela, ali bova šla ali ne. Potem sva kar naenkrat postavljala šotor v Luciji. Ne me basat. Čas beži. Pravijo, da začne bežat po dvajsetem letu. Jaz jih jutri dopolnim 17, pa se mi zdi, da drvi. Kaj bo šele po 20, bom kar naenkrat siva ratala. Kdaj sem pristala v 3. letniku, če sem pa ravnokar prišla iz šole v naravi v Piranu, v 7. razredu OŠ? Kdaj sem začela hodit z Blažem, že več kot leto in pol nazaj, pa se mi tisti 19. maj 2006 zdi, kot da je ravnokar bil (po drugi strani se pa ne spomim več, kako je bilo, ko še nisva bila skupaj). Kdaj smo bili v Švici, aja že lani… in v Toskani, aja, že oktobra…Kdaj sem dobila prvi cvek na gimnaziji! Aja, v prvi konferenci prvega letnika, pa saj še vedno vidim tisto kontrolno geografije pred sabo…A že tri leta je od valete (opa, kikla mi ni več prov…)? Uff…

0%

0%

V kategoriji Prebliski, Lajf